APDEJT.si

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra uradno priznala Državo Palestino, s čimer izraža upanje po miru v regiji. Ta poteza je naletela na ostre kritike Izraela, medtem ko jo je Hamas pozdravil. Britanski premier je napovedal izredno srečanje med Parizom, Londonom in Berlinom o razmerah v Gazi, s čimer potrjuje palestinsko pravico do državnosti. Izraelska vlada se je odzvala s ciničnim videom, ki prikazuje Macrona z ženo.

Velika Britanija je podprla pravico palestinskega naroda do lastne države in potrdila načrte za nujen sestanek s Francijo in Nemčijo glede razmer v Gazi, medtem ko so se v Izraelu nadaljevali protesti za prekinitev ognja in vrnitev talcev. Več kot 200 poslank in poslancev britanske Laburistične stranke je pozvalo premierja, naj prizna palestinsko državo. Medtem ko ZDA in Izrael ostro kritizirajo francoski načrt, Nemčija in Hrvaška ne predvidevata kratkoročnega priznanja, saj čakajo na izpolnitev pogojev za obstoj palestinske države. Izraelski minister je med drugim šokiral s kontroverzno izjavo glede Gaze, medtem ko so ZDA objavile analizo, ki ni našla dokazov o sistematični kraji pomoči s strani Hamasa. Izrael je medtem dovolil parašutiranje pomoči v Gazo, potem ko je več mesecev veljala prepoved.

Direktor Granične policije Bosne in Hercegovine Mirko Kuprešaković in regionalni ataše za boj proti terorizmu Ministrstva pravosodja ZDA (ICITAP) Tyler Truby sta v Neumu podpisala pogodbo o donaciji za obnovo pristanišča za plovila, ki služi kot začasni mejni prehod. Gre za donacijo, ki bo namenjena "modri" meji v Neumu. Pogovori so potekali v duhu nadaljnjega izboljševanja dvostranskega sodelovanja.

Ameriška ambasada v Bosni in Hercegovini je sporočila, da morajo prosilci za vizum v ZDA prilagoditi svoje profile na družbenih omrežjih tako, da bodo javno dostopni. Ta pogoj je eden izmed ključnih za pridobitev vizuma. Ambasada bo nadaljevala z zakazovanjem terminov, prosilci pa naj redno preverjajo razpoložljivost na spletnih straneh pristojne ambasade ali konzulata.

Izraelski minister za baščino Amihai Eliyahu je izjavil, da se njegova vlada "utrkuje s časom, da uniči Gazo in njeno palestinsko prebivalstvo". Dejal je, da bodo ozemlje postalo "v celoti judovsko" in da "eliminirajo to zlo". Njegova izjava je bila deležna ostrih kritik in je po mnenju nekaterih dokaz genocidne politike Izraela.

Tri največje svetovne novinarske agencije - AFP, AP in Reuters - so skupaj z BBC-jem pozvale Izrael, naj novinarjem omogoči prost dostop v Gazo. Opozorili so, da so neodvisni novinarji v Gazi že dolgo "oči in ušesa", sedaj pa se soočajo s težkimi razmerami, podobnimi tistim, ki jih doživlja prebivalstvo. Agencije so izrazile globoko zaskrbljenost, da zaradi pomanjkanja hrane ogroža preživetje novinarjev.

Nenad Radinković, državljan Banjaluke, ki je bil v begu pred slovenskim pravosodjem, je bil aretiran v Beogradu. Aretacija je posledica mednarodne tiralice, ki jo je razpisalo Ministrstvo za notranje zadeve Republike Srbske zaradi suma trgovine z orožjem. Radinković naj bi sodeloval pri tihotapljenju orožja, njegovo aretacijo pa sta omogočili uspešno sodelovanje policij Srbije in Republike Srbske. Sodišče v BiH je za njim izdalo mednarodno tiralico zaradi utemeljenega suma vpletenosti v kazniva dejanja povezana z orožjem.

Več kot 60 evropskih poslancev je v pismu vodji zunanje politike EU Kaji Kallas pozvalo k ukrepom proti Izraelu, vključno s sankcijami. Evropska komisija je sporočila, da so "vse opcije na mizi", če Izrael ne izpolni obljub o humanitarni pomoči, čeprav je priznala določene izraelske napore za izboljšanje dobave pomoči v Gazo.

Errol Musk, 79-letni južnoafriški poslovnež in oče milijarderja Elona Muska, je med obiskom Bosne in Hercegovine obiskal Gospodarsko komoro Federacije BiH. S podpredsednikom komore Mirsadom Jašarspahićem je na delovnem sestanku predstavil idejo, potrebo in prednosti vzpostavitve mednarodnega in multidisciplinarnega inštituta na tem območju. Na sestanku so bili predstavljeni tudi potenciali in možnosti gospodarstva v BiH.

Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril, da so odnosi med Kitajsko in Evropsko unijo (EU) "na novi zgodovinski točki". Poudaril je, da sta strani v 50 letih diplomatskih odnosov dosegli pomemben napredek.

Izrael je prekinil pogajanja o prekinitvi ognja s Hamasom v Katarju, ker naj bi Hamasov odgovor na predlog spremenil. Ameriška administracija Donalda Trumpa in izraelska vlada sta umaknili svoje delegacije iz pogajanj. Medtem je izraelski minister, ki ni bil omenjen v prejšnjih povzetkih, izjavil, da bo "vsa Gaza postala hebrejska", kar je dodatno zaostrilo napetosti. Premier Netanyahu je poudaril, da Hamasa ne bo interpretiral izraelske želje po premirju kot šibkost.

Namestnik vodje Misije OVSE v Bosni in Hercegovini, Zahid Movlazada, je obiskal Srebrenico, da bi potrdil dolgoletno podporo misije dialogu, spravi in vključujočemu upravljanju. Movlazada je ponovil jasno stališče OVSE, da sta zanikanje genocida in etnično motivirane provokacije nesprejemljivi.

Brazilija se je uradno pridružila Južni Afriki v njeni tožbi proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem pravice (ICJ) v Haagu, s čimer je postala 19. država, ki je podprla obtožbe o genocidu v Gazi. Palestina je prav tako pozvala k ukrepom za končanje domnevnega izraelskega genocida, pri čemer je poudarila namerno načrtovanje in izvajanje uničenja v Gazi s strani Izraela. Vendar pa je Nikaragva svojo prvotno podporo Južni Afriki umaknila 3. aprila 2025. Nekateri kritiki so izraelsko ravnanje primerjali z nacistično Nemčijo.

Evropska unija je izrazila ostro kritiko ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zaradi podpisa zakona, ki zmanjšuje neodvisnost antikorupcijskih organov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zahtevala pojasnila in poudarila, da "ni prostora za kompromise", s čimer je prvič javno kritizirala ukrajinsko vodstvo od začetka ruske invazije. Ta poteza naj bi ogrozila prizadevanja Ukrajine za članstvo v EU.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila na katastrofalne razmere v Gazi, medtem ko Izrael zanika svojo odgovornost za kronično pomanjkanje hrane. Izraelska vlada je obtožila palestinsko militantno gibanje Hamas, da namerno povzroča humanitarno krizo. Izrael je prav tako zavrnil navedbe humanitarnih organizacij o množični lakoti, češ da služijo propagandi Hamasa. Kljub mednarodnim pritiskom zaradi humanitarne situacije v Gazi je Izrael konec maja delno omilil popolno blokado Gaze, ki je bila uvedena v začetku marca.

Administracija predsednika ZDA Donalda Trumpa je ostro kritizirala Evropsko unijo zaradi, kot navaja, "orwellovske" cenzure, ki jo izvaja z regulacijo družbenih omrežij in drugih spletnih platform. Kritike so bile izrečene s strani State Departmenta, ki trdi, da te regulacije dušijo svobodo govora. Brusljski portal Politico poroča, da Washington meni, da so nova pravila EU za spletne platforme nedemokratična in da omejujejo dostop do informacij.

Podpredsednik vlade in minister za obrambo Hrvaške, Ivan Anušić, je na podlagi odločitve vlade izdal ukaz o napotitvi protipožarnega letala hrvaških letalskih sil v Albanijo. Albanija se namreč te dni bori z uničujočimi požari, hrvaška vojska pa s to potezo dokazuje svojo pripravljenost in učinkovitost pri mednarodni pomoči.

Apelacijsko sodišče Bosne in Hercegovine je izdalo odredbo za razpis mednarodne tiralice za Miletom Ujićem, ki je obtožen vojnih zločinov na območju Rogatice. Ujić je bil sicer aprila lani v prvi stopnji oproščen obtožb, vendar je bila ta sodba kasneje razveljavljena.

Ambasadorica Li je izpostavila pomen intenziviranja izmenjav in krepitve medsebojnega zaupanja v odnosih med Kitajsko in Evropsko unijo. Poudarila je, da je sodelovanje med Kitajsko in EU v zadnjih 50 letih doseglo izjemne rezultate, kar je ustvarilo celovit okvir za prihodnje sodelovanje.

Velika Britanija je uvedla sankcije proti 25 posameznikom in subjektom z območja Balkana, ki naj bi bili povezani z organiziranim priseljenskim kriminalom. Med sankcioniranimi je tudi Ratko Živković, znan kot Zemo, ki naj bi bil ključna figura v vojni med kavaškim in škaljarskim klanom. Velika Britanija je s tem vzpostavila nov, prvi tovrsten režim sankcij na svetu, usmerjen v organizirani priseljenski kriminal.